Na netu sem zagledala ugodno ponudbo za tridnevno bivanje ob Gardskem jezeru: s kolegico se dogovoriva za odhod, ki je dobesedno čez par dni, vplačam in pripravim kufre. A glejga zlomka, dan pred odhodom kolegica sporoči, da zaradi službenih razlogov ne more na pot... Ok si rečem, malo razmišljam kaj zdaj, pa ne prav dolgo. Grem, kakopak! In sem šla. 
Cilj je bila Casa Aurora, locirana par km od Gardskega jezera v majhnem kraju Bussolengo. Več kot sto let stara hiša je bila pred kratkim preurejena in pogled nanjo je jemal dih: kremna fasada z nežno vijoličnimi polkni, peščen dovoz do hiše, ki ga obdaja na obeh straneh bujno cvetoča lavanda, na katerih se je paslo toliko čmrljev in metuljev, kot jih na enem mestu še nisem videla. Urejena okolica z nasadi kivija in drobnimi dodatki so mi privabili nasmeh na lice. Hiša je izžarevala prefinjeno lepoto, eleganco, gostoljubnost in domačnost hkrati. Umaknjena od cestnega vrveža nudi udobje, mir in tišino.
V neposredni bližini Case Aurore, par minut vožnje z avtom se razteza safari park, po katerem se lahko v enem delu pelješ z avtom, drugi del parka pa je namenjen sprehajalcem. Dan sem preživela v parku, praktično od jutra do večera, pozabila sem na žejo in na lakoto: skoraj so že zapirali, ko sem se poslavljala iz parka.
Preostala dva dneva sem preživela ob jezeru.
Najprej sem si ogledala Lezise, prikupno majhno mestece s trdnjavo ob jezeru: povsod nasadi cvetja, urejeni parki, kafiči in sprehajalne poti. Nadaljevala sem z ogledom Bardolina, obvezen postanek v malo večji Gardi, potepanje pa zaključila v prikupnem in majhnem Torri del Benaco.
Prvi dan je bil lep in kar prevroč, medtem ko je bil zadnji dan oblačen, na trenutke je deževalo in bilo je zelo vetrovno. Glede na slabo vreme, sem že hotela oditi domov, a sem si le premislila, in zapeljala više ob jezeru proti severu. Veter je razburkal jezero, da je bilo kot na morju - beli, penasti in visoki valovi, ki so privabili surfarje, in predstava se je začela: lovili so veter in rezali valove, prava paša za oči: debelo uro sem jih opazovala. Najprej sama, potem pa se mi je pridružilo še nekaj turistov.
Na koncu sem ugotovila, da mi je v bistvu še bolj pasalo, da sem se na pot odpravila sama: dan si narediš po svoji meri, brez prilagajanja in kompromisov.
http://www.agriturismocasaaurora.com/
