Potepanja: Toskana

Povabilo, da se pridružim skupini na potepanju po Toskani je prišlo nepričakovano, zato je bilo navdušenje še toliko večje. Družba je štela 6 članov, 4 zagrizeni fotografi in 2, ki sta bolj ali manj opazovala brez gledanja skozi objaktiv.

In smo šli: zadnji teden v maju. Bivali smo na kmečkem turizmu Corniano Vacanze,

oddaljeno od vsakdanjega vrveža, sredi zelenih gričev San miniato, ki je nudil čudovit razgled na sosednje griče Sienese Pisani. Griči so obdani z gozdovi, vinogradi, oljčnimi nasadi, z eno besedo: toskanski raj. Kompleks je od Firenc oddaljen slabih 30 km. Domačija je zanimivo in udobno preurejena stara cerkev, apartmaji lepi in prostorni.

Imeli smo zajtrk in večerjo - oboje v obilnih količinah in neizmerno dobrega okusa, kot pač italijani, ki so znani kot gurmani, to znajo pripravit.

San Gimignano

Volterra

Na pot smo se odpravili še v mraku in v dopoldanskih urah prispeli, mimo Trsta, Benetk, Bolonje in Padove, v San Gimignano, ki slovi po svojih visokih stolpih: v času gradnje hiš z visokimi stolpi je veljalo pravilo, da so stolpi znak prestiža: višjega ko ima hiša, bolj so premožni....Po zavzetju najvišjega stolpa in kratkem pohajkovanju po mestu, smo se odpravili naprej proti Volterri, najviše ležečem mestu v Toskani. Tja se nam sicer ni mudilo, saj nam je bila pomembna pri vsem skupaj tudi pot kot taka in ne le cilj. In med potjo smo naredili prav najlepše posnetke.


Vinci

Obisk mesta Vinci je bilo posebno doživetje: ogledali smo si muzej Leonadra da Vincija, večji del dneva pa smo se potikali po mestu in med oljkami in cvetočim makom.

Buonconvento

Obisk San Miniata in Buonconventa je bio tudi posebno doživetje: pokrajina, točno taka, kot si jo pod blagovno znamko Toskana predstavljamo: valovita pokrajina, ošiljene ciprese in vmes bele vijugaste potke. Taki prizori so nam jemali dih in izvabljali vzdihljaje.

Lucignano d'asso

V nadaljevanju poti smo se ustavili pod samotnim drevesom sredi griča, kjer smo si pripravili pravi piknik: žemljice, salama in sir, pijača in čisto uživanje v lepi naravi.

Dnevi so minevali z bliskovito hitrostjo: vstajali smo ob 7,00, ob 8,00 smo bili že na poti, vračali pa smo se nekje po osmi uri zvečer. Utrujenosti nismo čutili, smo pa si napolnili baterije za kar nekaj časa.

Domačija je imela krasen bazen, ki pa ga žal nismo uspeli koristiti, saj smo bili cel dan zdoma.